Ko je govora o tem, katera izolacija je najboljša, prej ali slej pridemo do dejstva, da je kamena volna eden izmed najboljših materialov, ki je v primerjavi z ostalimi ne le primerljiv in boljši v določenih karakteristikah, temveč ima tudi svoje izrazite prednosti.

Kamena volna je namreč visoko toplotno izolativna, je izjemno paroprepustna in tako nekoliko boljša od stiropora. Poleg omenjenega pa ima kamena volna tri izrazite prednosti. Te so:

  • Ognjevarnost
  • Dihanje oz. paroprepustnost
  • Zvočna izolacija

V vseh treh pogledih, ko so nam pomembni, je kamena volna prva izbira. Njena slabost pa je cena. Ta je seveda višja kot cena ostalih toplotno-izolativnih materialov kot so stiropor, Silber reflex in drugi.

Zato mnogi pomislijo na to, da bi namesto kamene volne uporabili stekleno, ki ima na nek način podobne lastnosti, a se od kamene volne močno razlikuje. Poglejmo si kako se razlikujeta in v čem sta si podobni kamena in steklena volna ter katero v katerem primeru izbrati.

Obe, tako kamena kot steklena volna sta dobra izolativna materiala, ko govorimo na splošno. Mnogi ju uvrščajo v skupino mineralnih voln in tako sklepajo, da so njune karakteristike identične, a temu ni tako. Materiala sta si namreč zelo različna posledično pa je drugačna tudi njuna namembnost.

Tako kamena volna, kot tudi steklena volna sta dobra, najpogosteje uporabljena toplotna izolatorja. Izolacijska volna se uporablja za izolacijo, predvsem fasad. Kljub temu, da posamezniki pogosto mislijo, da med njima ni razlik, sta materiala zelo različna.

Proizvodnja

Kamena volna

Za proizvodnjo kamene in steklene volne se uporabljajo tako drugačne surovine, kot tudi drugačen proces proizvodnje.

Surovini za kameno volno sta bazalt in diabaz.

Pri proizvodnji kamene volne se:

  1. Obe surovini raztali v peči na 1600°.
  2. Doda koks
  3. Staljeni zmesi se dodatno obdela
  4. Doda vezivo za večjo trdnost
  5. Iz nastalih vlaken se oblikuje plast kamene volne
  6. Niti se oblikuje v plošče

Steklena volna

Za proizvodnjo steklene volne se uporablja kremenčev pesek (Silicijev dioksid) in reciklirano steklo.

Proizvodnja steklene volne poteka po naslednjem postopku:

  1. Surovini se stali v peči,
  2. Staljena pridobljena zmes pa se nato vpliva v rotorje
  3. Iz zmesi se oblikuje vlakna
  4. Vlakna se utrdi z vezivom
  5. Iz vlaken se oblikuje plast steklene volne
  6. Volno se razreže in zapakira v role

Toplotna izolativnost

Razlika med kameno in stekleno volno, ki je vidna takoj, je gostota. Kamena volna je zelo gosta, steklena volna pa je mehkejša in bolj redka.

Materiala pa, ko govorimo o izolativnosti delujeta nasprotno. Gostota materiala namreč v primeru kamene volne deluje premo sorazmerno s toplotno prevodnostjo. To pomeni, da večja gostota oz. bolj gosta kamena volna zagot5alvja večjo toplotno prevodnost.

Obratno velja za stekleno volno, kjer gostota steklene volne deluje premo sorazmerno na toplotno prevodnost. To pomeni, da večja kot je gostota steklene volne, tem nižja je toplotna prevodnost.

V praksi je za kameno volno optimalna gostota med 50 in 80 kg/m3, ki pomeni toplotno prevodnost 0,035 »/mK;  Idealna gostota za stekleno volno pa je 10 – 100 kg/m3, ki pomeni 0,045 do 0,035 W/mK.

Omeniti velja še podatek, da steklena volna tako ni pohodna, medtem, ko se kamena volna uporablja lahko za pohodne in povozne površine.

Odpornost na vlago

Vlaga pri vgradnji toplotno-izolacijskih materialov predstavlja več problemov. Eno je, kako se material v stiku z vlago obnaša, drugo pa je obstojnost materiala ob dolgotrajni izpostavljenosti vlagi. Noben od omenjenih materialov, torej ne kamena ne steklena volna, sam p osebi ni odporen na vlago. Za nobenega od naštetih kratkotrajna navlažitev ne predstavlja težave. Torej se mora material posušiti in je vse v redu. V kolikor pa do tega ne pride pa pride do sprememb v samih izolacijskih lastnostih material in do propadanja. Izpostavljena območja je tako potrebno bodisi izolacijsko zaščititi, bodisi vgraditi tako, da se omogoča sušenje.

Sicer pa obema pri proizvodnji dodajajo dodatek, za varovanje pred navlažitvijo.

Gorljivost

Ko govorimo o negorljivosti, lahko rečemo, da obe, tako kamena kot tudi steklena volna veljata za negorljive materiale. A razlika je očitna. Obe sicer sodita v razred negorljivosti A1, a ima kamena volna bistveno višje tališče, poleg tega pa je manj gorljiva že zaradi višje gostote.

Zdravju-prijaznost

Tako steklena kot tudi kamena volna sta dokazano zdravju-prijazni. Ker povzročata draženje kože ob stiku, se pri vgradnji priporoča uporaba očal in rokavic. Kamena volna velja celo za enega izmed najbolj zdravih in okolju-prijaznih materialov.

Dodatne lastnosti

Kamena volna poleg izjemnih izolacijskih lastnosti zagotavlja tudi visoko zvočno izolativnost ter izjemno paroprepustnost. Tako je idealen material za objekte, kjer želimo doseči naslednje:

  • Izjemno klimo v prostoru,
  • Popolno tišino, četudi v mestih ali ob cestah
  • Ognjevarnost

Kamena volna je tako odličen material za izolacijo fasad, streh, notranjih sten in ostalih delov objektov v me3stih in na podeželju.

Steklena volna se glede na lastnosti in ceno lahko odlično uporabi za izolacijo podstrešja, če vje to ne pohodno.

Cena kamene in steklene volne

Cena kamene volne (dne 8.8.2022), debeline 12 cm znaša 19 € na m2.

Cena steklene volne pa na isti dan znaša 5 € na m2.

Kaj izbrati za izolacijo fasade

Ko govorimo o najboljši izolaciji, ki jo lahko uporabimo za fasado tako ne moremo mimo kamene volne.

Ugotovili smo, da kamena in steklena volna po svojih lastnostih nista najbolje primerljivi in se v mnogih pogledih močno razlikujeta. Zato, ko iščemo idealen material za izolacijo fasade lahko izbiramo med kameno volno in ploščami Silber reflex.

Obe izolaciji veljata za dražji, obe sta visoko (primerljivo) toplotno izolativni in obe paroprepustni. Dodatno kamena volna zagotavlja izjemno dobro zvočno izolacijo in negorljivost, boljša pa je tudi v paroprepustnosti.

Za več informacij o tej temi si preberite naš članek o tem, katera toplotna izolacije nje najboljša za izolacijo fasade .