Select Page

Toplotna izolacija hiše je sama po sebi dokaj enostaven poseg. Pomembno je z dovolj izolativnimi materialom, kot je stiropor ali kamena volna izolirati vse ploskve objekta, ki so v stiku z zunanjostjo. Za izolacijo tal in cokla tako uporabljamo Stirodur in bitumen, za izolacijo sten oz. fasade uporabljamo kameno volno Silber reflex ali stiropor, za izolacijo strehe pa se odvisno od vrste ali gre za ravno ali poševno streho uporablja več materialov, kot so Stirodur, stiropor, kamena ali steklena volna in drugi.

Tako je reševanje izolacije določenega objekta logično in enostavno vse dokler ne pride do vprašanja nastanka toplotnih mostov. Tu se stvari zapletejo tako v teoriji kot tudi v praksi.

V nadaljevanju si tako preberite:

  1. kaj so toplotni mostovi,
  2. kako in zakaj toplotni mostovi nastanejo,
  3. katere so nevarnosti toplotnih mostov,
  4. kje nastanejo toplotni mostovi
  5. kako najti nastale toplotne mostove
  6. in več …

1.    Kaj je toplotni most

Toplotni most je mesto (območje) na površini stavbe, kjer je prehajanje toplote (toplotna prevodnost) bistveno višja kot na preostali površini stavbe. Do nastanka toplotnih mostov bodisi  pride zaradi nenatančnosti pri načrtovanju, bodisi zaradi nenatančnosti pri izvedbi stavbe.

Sicer pa je pojav toplotnih mostov najpogostejši na izpostavljenih ali prehodnih delih, kot so robovi stavbe, okna in vrata ter balkoni. Na teh območjih je namreč prehajanje toplote samo po sebi povečano, če tega posebej ne rešimo.

Iz vidika vzrokov (in mest) za nastanek toplotnih mostov poznamo več vrst toplotnih mostov. To so:

  • Konvekcijski toplotni mostovi
  • Geometrijski toplotni mostovi
  • Konstrukcijski toplotni mostovi

2.    Kako in zakaj nastanejo toplotni mostovi

Konvekcijski toplotni mostovi

Konvekcijski toplotni mostovi nastanejo na delih stavbe, kjer toplota (v tem primeru topel zrak) brez ovire uhaja iz stavbe. V praksi se taki deli stavbe pogosto najdejo na starejših stavbah ob stikih strehe in zidakov, v kleteh, pri vratih in podobno.

Geometrijski toplotni mostovi

Geometrijski toplotni mostovi predstavljajo vrsto, ki se ji je najtežje izogniti. Gre za toplotne mostove, kjer je površina izolirane površine večja od površine, ki jo ta izolacija pokriva. To pomeni, da majhen del oz. manjša površina notranjosti meji na večjo površino oz. večji del zunanjosti. Posledično se notranja površina ohladi bolj, kot preostali del notranje površin, saj je manjša površina izolacije izpostavljena večjemu delu zunanjosti. Glavni primer geometrijskih toplotnih mostov so vogali stavbe.

Konstrukcijski toplotni mostovi

Konstrukcijski toplotni mostovi v gradbeništvu predstavljajo največ težav. Gre za vrsto toplotnih mostov, ki nastanejo zaradi slabega načrtovanja objekta. Primer je rešitev izolacije objekta, kjer zidaki mejijo na špirovce, rešitev izolacije balkonov in vrat ter oken.

3.    Katere so nevarnosti nastanka toplotnih mostov

Toplotni mostovi so torej deli površine stavbe, na katerih pride do drugačne temperature, kot na ostalih površinah. Razlog za nastanek teh je v izolaciji oz. obliki stavbe, kot že rečeno. Nevarnosti nastanka toplotnih mostov, bolje rečeno posledice, so prekomerno ohlajanje prostorov in posledično nabiranje vlage na teh območjih in posledično nastanek plesni. Posledici nastanka toplotnega mostu sta:

  • Uhajanje toplote
  • Nabiranje vlage in nastanek plesni

4.    Kje pride do nastanka toplotnih mostov

Do nastanka toplotnih mostov najpogosteje pride:

  • Ob stiku fasade s streho
  • Ob balkonskih ploščah
  • Ob stikih med stenami
  • Na okenskih okvirjih
  • Na kasetah za rolete

Poglejmo si več o navedenih primerih in kako jih rešiti.

toplotni most in izolacija strehe
Toplotni most in izolacija strehe.

a)     Toplotni most ob stiku strehe s steno

Problem nastanka toplotnih mostov na stiku strehe in konstrukcije objekta nastane, ko želimo, da je mansarda bivalna.

V primeru, da to ni potrebno, se enostavno izolira zgornjo ploščo objekta in nanjo položi špirovce. Pomembno v tem primeru je, da je izolacija (stirodur) v takem primeru nameščena tudi pod špirovci (primer pločevinaste strešne kritine).

V primeru, da želimo imeti bivalno mansardo, pa je stvar nekoliko bolj kompleksna.

Reševanje toplotnega mostu ob stiku sten in strehe pomeni, da moramo zapreti vse dele, kjer bi toplota prekomerno uhajala. Deli, ki so v takem primeru najbolj delikatni so:

  • Stik špirovca in stene
  • Prostor med letvami
  • Stik letev in špirovcev
  • Stik letev in kritine
  • Dimnik

Od spodaj navzgor, je najprej pomembno, da si posamezni elementi sledijo po naslednjem vrstnem redu:

  1. stropna obloga, običajno knauf
  2. kanal za inštalacije
  3. parna zapora,
  4. toplotna izolacija, ki pa je lahko nameščena pod špirovce, nad njih ali v enaki višini (mednje),
  5. sekundarna paroprepustna kritina,
  6. vzdolžne in prečne letve, s prezračevalnim kanalom, ki zrak zajema pod žlebom in ga spušča skozi zračnike pri slemenu kritine,
  7. strešna kritina.

b)     Toplotni most na balkonu

Balkon je eden od delov hiše, ki »zapleta« njeno obliko in štrli ven. S tem je mrazu in zunanjim vplivom bolj izpostavljen, kot sama konstrukcija hiše. Predstavlja namreč veliko površino, ki je izpostavljena mrazu in vlagi. Tako je kot nek satelit, ki lovi ta mraz in vlago ter jo posreduje v samo konstrukcijo objekta, če ni pravilno toplotno zaključen in izoliran.

Vprašanje izolacije pri balkonu je, kako ga izolirati, da se prenos teh zunanjih dejavnikov prekine in hiša na stiku z balkonom ostane vsaj približno enake temperature in vlažnosti, kot na ostalih delih.

Rešitev je več, gre pa seveda najprej za vprašanje, ali govorimo o starem (obstoječem) objektu, ki je že determiniran z načinom, kakršnega so uporabljali v času njegove gradnje, ali pa je govora o novogradnji, kjer imamo odprte praktično vse možnosti kar se tiče ideje in izvedbe.

V primeru da gre za obstoječ objekt, možnosti za odpravo toplotnega mostu na balkonu nimamo kaj dosti. Najboljša rešitev, v kolikor nam možnosti to dopuščajo je namestitev izolacije na zgornjo in spodnjo (ter stranske) plast balkona.

V primeru novogradnje se rešitev toplotnega mostu na balkonu rešuje na tri načine:

  1. Če je balkon po celotni površini (višini in širini) pripet na konstrukcijo, ga moramo obleči z izolacijo iz vseh strani.
  2. Če je balkon točkovno pripet na konstrukcijo, potem izoliramo prostor okoli točk. Pri tem nastanejo sicer točkovni toplotni mostovi, ki pa niso kritični.
  3. Rešitev s toplotno košaro, je najbolj učinkovita. To je poseben vmesni element, ki se vgradi med konstrukcijo objekta in konstrukcijo balkona. Ta košara je sama po sebi izolirana s polistirenom na delu, ki se stika z balkonom, skozi pa štrlijo jekleni nosilci, na katere se pritrdi balkon. Kot rečeno, je to najbolj učinkovita rešitev.

Četrta možnost je »samostoječ« balkon oz. balkon, ki stoji na nadstrešku garaže. V tem primeru ne pride do vprašanja toplotnega mostu, je pa stvar vprašljiva oz. predstavlja izziv iz vidika izgleda.

Toplotni mostovi povzročajo nabiranje kondenza na oknih
Toplotni mostovi povzročajo nabiranje kondenza na oknih.

c)     Toplotni most pri oknih

Vgradnja oken na način, da toplotni mostovi ne nastanejo ni zapletena, mora pa biti izvedena pravilno.

Nepravilna izvedba pomeni toplotne izgube, moteno ugodje in posledično poškodbe objekta. Da preprečimo nastanek toplotnih mostov pri oknih moramo paziti na dve stvari:

  1. Izbira kakovostnih oken
  2. Pravilna vgradnja oken

Pravilna montaža okna je  poglavitni faktor, če želimo preprečiti uhajanje toplote iz prostora. Je torej pomembnejša od same vrste oken.

Ko pa govorimo o pravilni vgradnji oken, pa pridemo do RAL smernic. Taka vgradnja pomeni tesnjenje v treh ravneh.

Vgradnaj oken po RAL smernicah (Eko sklad) pomeni, da je špaleta, na katero vgradimo okno v celoti narejena iz toplotne izolacije. V tem primeru izolacija obkroža okno iz vseh štirih strani in tako preprečuje nastanek toplotnega mostu.

  1. To pomeni, da moramo najprej znotraj okna, kjer se stikata zid in okenski okvir vgraditi zrako in paro tesno folijo. S tem preprečimo prehod vlažnega zraka in nastajanje kondenza.
  2. Na zunanji strani namestimo paroprepustno folijo, ki preprečuje vdor vlage v zid.
  3. Pod okno vstavimo toplotno izolacijo, ki je tudi nosilna.
  4. Nato okoli okenskega okvira vgradimo toplotno izolacijo (stiropor) iz obeh strani, notranje in zunanje.

Tesnjenje med konstrukcijo in okvirjem mora biti izvedeno po načelu tesnjenja v treh ravneh, kot je opredeljeno po RAL standardu.

5.    Kako najti že nastale toplotne mostove

Ko pride do obnove starega objekta, pride tudi do vprašanja kako in v kakšni meri ga sanirati. Pogosto se tudi pri novogradnjah dogaja, da prihaja do nabiranja vlage. Tudi v takem primeru je rešitev ista. To je pregled objekta s termovizijsko kamero.

Termovizija je zelo učinkovit način, ki omogoča hitro odkrivanje nastanka toplotnih mostov. Posnetki s termovizijsko kamero, nam pokažejo različno obarvane stene stavbe odvisno od tega, koliko toplote kje seva. Pri tem hladnejše barve (modra) pomenijo, da je toplotnih izgub manj in toplejše barve (rdeča), da jih je več. Postopek se praviloma izvaja pozimi, ko se stavba ogreva in so razlike največje.

S tem lahko torej lociramo že nastale toplotne mostove in ugotavljamo, kaj so razlogi za nastale situacije. Pomanjkljivosti pa potem urejamo samostojno ali s pomočjo strokovnjakov.