Ko govorimo o zaključnih slojih fasad, moramo vedeti, da je to najbolj obremenjen ter izpostavljen del fasade. Zaključni sloj fasade je izpostavljen vremenskim vplivom in drugim dejavnikom. Največji izziv pa zaključnemu sloju predstavljajo UV sevanje, temperaturne spremembe in močenje.

Bistvo zaključnega sloja je, da ščiti fasadni sistem pred vremenskimi vplivi. Vsekakor pa je nezanemarljiv pomen zaključnega sloja vsekakor estetski.

Zaključni sloj fasade se nanaša na podlago. Podlaga pa močno vpliva na zaključni sloj s svojo kvaliteto in vrsto. Z n9ihanjem temperature se skupaj krčita oba sloja, zato je kakovost izdelave in kompatibilnost obeh slojev zelo pomembna. Niso namreč vsi zaključni sloji kompatibilni z vsemi podlagami.

Poglejmo si katere vrste zaključnih slojev fasad poznamo, kakšne so razlike med zaključnimi sloji fasad in katere so njihove specifike. 

Razlike med zaključnimi sloji fasade

Poznamo silikonske, silikatne ter akrilne zaključne sloje in njihove variante. Zaključni sloji se razlikujejo po:

  • sestavi
  • paro prepustnosti
  • hidrofobnosti
  • obstojnosti
  • elastičnosti
  • vezavi
  • odpornosti

Vrsta izolacijskega materiala na katerega se navleče zaključni sloj je pomemben podatek in sicer zato, ker so nekateri izolacijski materiali paroprepustni to so kamena volna, stiropor(naša Silber Reflex plošča z ‘luknjicami’)… in se jih ne sme recimo zapreti z akrilnim zaključnim slojem, ki onemogoči funkcijo paroprepustnosti.

Pomembno:

Izbira granulacije zaključnega sloja, lahko izbirate me 1,0mm, 1,5mm, 2,0mm in 3,0mm.

Če je le možno si pred naročilom zaključnega sloja, zagotovite vzorce barv, ki ste si jih izbrali, kajti zna se zgoditi, da se pojavi malenkostno odstopanje od tega kar je na barvni karti in tega kar dobite kot zaključni sloj.

Vedno uporabiti pred namaz in počakati, da se le ta posuši ter nato nanesti zak. Sloj.

Vrste zaključnih slojev fasad

Akrilni zaključni sloj fasade

Ko smo poznali le apneno-cementne zaključne sloje, je prihod akrilnih zaključnih slojev fasad pomenil in prinesel pravo revolucijo. Akrilni zaključni sloji so namreč prinesli enostavnejšo vgradnjo in vodo-odbojnost. Hkrati pa so omogočili več odtenkov, kot apneno-cementni. Dodatna prednost akrilnih z zaključnih slojev je tudi ta, da s pomočjo aditivov omogočajo izdelavo fasade pri temperaturah tudi pod ničlo.

V primeru izdelave armirnega sloja fasade pri nizkih temperaturah moramo zato uporabiti drugačno lepilo, ki omogoča sušenje med -7°C in +10°C. Lepljenje izolacijskih plošč pa je mogoče izvesti v temperaturnem območju med 0°C in +10°C. Kljub temu pa morajo nadaljnja dela kot je nanos osnovnega premaza in zaključnega sloja potekati pri temperaturi nad 5°C.

Z uporabo Caparol aditivov lahko zagotovimo izdelavo fasade v razmerah, ko je dnevna temperatura nad 0°C, ponoči pa le-ta lahko pade tudi pod omenjeno vrednost.(vir)

Glavne lastnosti akrilnega zaključnega sloja

Akrilni zaključni sloj fasade je enostaven za izdelavo. Ima dolgo življenjsko dobo, dobro obstojnost in vodo-odbojnost. Omogoča uporabo dodatkov, ki bodisi omogočajo izdelavo pri negativnih temperaturah, bodisi dodatkov proti plesni in algam.  Akrilni sloj je površinsko zelo trden.

Silikatni zaključni sloj fasade

Silikatni zaključni sloji so dobro oprijemljivi in paro-prepustni. Raztezanje silikatnih zaključnih slojev je enako kot raztezanje armirnega sloja fasade. Ker je njihov pH višji od akrilnih zaključnih slojev imajo naravno visoko odpornost na alge in plesni. Slabost v tem primeru pa je manjša možnost niansiranja.

Silikatni zaključni sloj fasade je površinsko zelo trden, odporen na bledenje, je vodo-odbojen in paro-propusten.

Silikonski zaključni sloji fasade

Silikonski zaključni sloji fasade so med novejšimi. Glavna prednost je paro-propustnost in vodo-odbojnost. So elasstični, kar pomeni, da ob temperaturnih spremembah na njih ne nastajo mikro razpoke. Prav tako kot silikatni zaključni sloji so tudi silikonski odporni na alge in plesni.

Mineralni zaključni sloji

Mineralni fasadni ometi so nam poznani že iz preteklsti. Nudijo dobro zaščito pred zunanjimi vplivi hkrati pa so nekaj posebnega za videti. Moderni tankoslojni mineralni ometi so mešanice apna, cementa in peska. Apno z naravno visokim ph, onemogoča razvoj alg ter plesni na površini fasade. Odlika mineralnih ometov je tudi njihova visoka paroprepustnost in visoka higroskopičnost – uravnavanje vlažnosti ometa. Mineralni ometi vodo enakomerno razporedijo po fasadi kar pospeši sušenje.

Poraba materiala za zaključni sloj

Če vas zanima izračun cene zaključnega sloja fasade, je en od glavnih dejavnikov, ki vplivajo na ceno, debelina zaključnega sloja.

Poraba zaključnega sloja pri fasadi je najprej odvisna od granulacije, ki jo boste izbrali. Na voljo je več vrst granulacije od 1mm dalje. Za špalete se v večini uporablja 1mm zaključnega sloja, poraba je cca 1,8kg/m2. V veliki večini za fasado se uporablja 1,5mm zaključnega sloja, ki ima porabo 2,3kg/m2. V kolikor želite bolj grobo fasado pa imate na izbiro 3mm zaključnega sloja, ki ima porabo cca 4kg/m2.

Cena zaključnega sloja

Cena fasade zaključnega sloja fasade znaša približno 30% celotne cene fasade. Če ste torej v preteklosti naredili fasado do zaključnega sloja, ste tako plačali že cca 70% celotne cene fasade.