VPLIV GRADBENIH MATERIALOV NA ZDRAVJE, UDOBJE IN DOBRO POČUTJE PRI GRADNJI DRUŽINSKIH HIŠ
Vsi želimo živeti v zdravi, energijsko varčni in lepi hiši. Svetovna zdravstvena organizacija ne definira zdravja le kot stanje odsotnosti bolezni ali napake, temveč kot stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja. Ker ljudje večino svojega časa preživimo v notranjosti prostorov, velja tudi rek, da so zidovi naša tretja koža, saj je zagotovo zelo pomembno, kako različni gradbeni materiali vplivajo na naše udobje in dobro počutje ter s tem tudi na naše zdravje. Pojavlja se torej vprašanje kateri material uporabiti za gradnjo hiš. V svetovnem merilu obstaja zelo malo raziskav, ki bi na znanstveno verodostojen način proučevali vpliv različnih gradbenih materialov na zdravje. Ena izmed pomembnejših raziskav je zagotovo tista, ki poteka v Viva Research Park, saj zelo dobro pokaže kakšen je dejanski vpliv različnih gradbenih materialov na zdravje ljudi.
Spodaj so navedene bistvene značilnosti raziskave, ki poteke v Viva Research Parku:
- Predmet raziskave predstavlja 12 hiš, ki so zgrajene s kombinacijo različnih gradbenih materialov.
- Vse hiše, z izjemo ene neizolirane hiše, imajo U-faktor = 0,15 W/mk.
- Vse hiše so velike 12 m2, njihova notranja višina znaša 2,87 m ter imajo ena vrata in eno okno.
- V vsaki hiši je 33 senzorjev.
- Raziskava poteka od leta 2015, pri čemer v njej sodeluje 10 strokovnjakov različnih znanstvenih usmeritev in institucij, ki so zbrali preko 5 milijonov različnih podatkov.
Raziskava se osredotoča predvsem na naslednja področja:
- kvaliteta zraka,
- vlažnost v prostoru – uravnavanje vlage,
- temperatura,
- zvočna izolativnost in akustika v prostoru,
- radon,
- onesnaževalci in
- zračni ioni.
Kvaliteta zraka
Kvaliteta zraka je eden izmed temeljnih postulatov zdravega bivanja in udobja v bivanjskih prostorih. Na kvaliteto bivanja vplivajo neprijeten vonj ter onesnaževalci kot so npr. hlapne organske spojine, radon in zračni ioni. V raziskovalnem parku je bilo ugotovljeno, da imajo trdne/masivne hiše manj neprijetnega vonja oz. da ga praktično ni. Hlapne organske spojine (HOS) se pogosto pojavljajo pri lesenih hišah in so lahko prisotne tudi več mesecev po vselitvi, in sicer po ugotovitvah raziskave so bile HOS prisotne tudi 19 mesecev po izgradnji. Najpogostejša oblika HOS je formaldehid, ki se pojavlja predvsem v lepljenih lesenih ploščah, lepilih ter parketnih lepilih. Daljše izpostavljanje HOS pa ima lahko na posameznika močan dražeči učinek in lahko povzroči bronhitis in astmo. Prisotnost zračnih ionov je zelo pomembna za kakovost zraka. V določenih predelih narave (npr. v bližini slapov) je koncentracija zračnih ionov zelo visoka, zato je tam zrak posebno svež in čist. Drugače pa je v urbanih predelih, kjer je zaradi večje onesnaženosti zraka, koncentracija zračnih ionov nizka.
Velja torej, da večje kot je število zračnih ionov v zraku, »bolj čist in svež« je zrak in manj je klasičnega ter cvetnega prahu. Ker so silikatni zidaki zgrajeni samo iz treh naravnih sestavin, to je kremenčevega peska, apna in vode, in zaradi pozitivnih lastnostih, ki jih apno predstavlja, lahko trdimo da je zrak v takšni hiši zagotovo najbolj čist in ni prisotnih hlapnih organskih spojin.
Prostorska klima ima tako odločujoči vpliv na naše zdravje, pri čemer sta temperatura in vlažnost v prostoru najpomembnejša faktorja. Optimalna temperatura v notranjih prostorih znaša od 20° C do 22° C. Ločimo temperaturo zraka in površinsko temperaturo (tj. temperatura sten in tal). Na spreminjanje temperatur v prostorih vpliva visoka volumenska masa gradbenih materialov. Torej bolj kot so stene trdne, bolj je konstantna temperatura prostora. Navedeno povzroča, da se pozimi dlje časa ohranja toplota, poleti pa se dalj časa ohranja hladnost in posledično bolj prijetna notranja klima prostorov. Betonske hiše in hiše zgrajene iz silikatnih zidakov imajo tako najmanjšo stopnjo nihanja temperature v prostoru. Zelo velik vpliv tako na temperaturo zraka kot tudi na površinsko temperaturo, ima izolacija objektov. Izolirane silikatne hiše namreč lahko shranijo več energije in jo bolje vračajo nazaj v prostor v primeru padcev zunanjih temperatur, kar zagotavlja bolj stabilno temperaturo prostora v daljših časovnih obdobjih.
Vlažnost v prostoru
Vlažnost v prostoru je optimalna, ko ta znaša med 40% in 60%. Ljudje smo tisti, ki s svojimi ravnanji najbolj vplivamo na stopnjo vlažnosti v prostorih, in sicer predvsem s kuhanjem, tuširanjem/kopanjem, dihanjem, sušenjem perila in podobno, pri čemer tudi rastline, ki se nahajajo v prostorih prispevajo k vlažnosti prostorov. Stopnja vlažnosti v prostoru pa posledično vpliva na količino prahu , prisotnost bakterij ter virusov, ki se nahajo v prostoru. Količina prahu je večja v prostorih z nizko stopnjo vlažnosti in tudi bakterije in virusi so prisotni v suhem zraku. Povišana vlažnost pa za 50% zviša nevarnost za astmo ter prisotnost alergij za 30%. Zato je zelo pomembno, da imamo v prostorih optimalno vlažnost oziroma je poskrbljeno za uravnavanje vlažnosti v prostoru. V raziskavi v Viva Research Parku so ugotovili, da prisotnost notranjega ometa iz apna pomembno vpliva na uravnavanje vlaga v prostoru.
Raziskave so pokazale, da lahko že majhna debelina apnenega notranjega ometa, pomembno vpliva na uravnavanje vlage v prostoru. Nedvomno je, da silikatni zidaki, ki vsebujejo apno in notranji apneni ometi uravnavajo vlago na način, da le ti ob visoki vlažnosti vlago absorbirajo in nato, ko je v prostoru zrak suh, vlago ponovno oddajajo nazaj v prostor s čimer se posledično ohranja optimalna vlažnost v prostoru. Poleg prisotnost notranjega ometa iz apna v prostoru ima pomemben vpliv na relativno vlažnost tudi toplotna izolacija.
Hrup
Hrup je eden izmed najbolj neugodnih vplivov okolja in predstavlja velik stres. V eni izmed raziskav je 39% Avstrijcev trdilo, da občutijo zmerno do zelo moteč hrup iz okolja. Hrup povzroča nemalo zdravstvenih težav, in sicer od blagega draženja, do stresa in nenazadnje do resnih zdravstvenih težav. Ločimo hrup , ki se prenaša po zraku ter hrup, ki se prenaša preko gradbene konstrukcije. Ugotovljeno je bilo, da gradnja s silikatno opeko najbolj vpliva na zmanjšanje hrupa, ki prihaja od zunaj navznoter ter na hrup, ki se prenaša med prostori. Vsi ostali gradbeni materiali v občutno manjši meri izolirajo hrup.
Radioaktivnost
Radioaktivnost, in sicer predvsem prisotnost radioaktivnega elementa radona, zagotovo pomembno vpliva na zdravje in udobje ljudi. Radon je brezbarven in brez okusa. Najpomembnejša vira radona pa sta izparevanje iz zemlje pod zgradbami ter sami gradbeni materiali, iz katerih so zgrajene stavbe. Faktorji, ki vplivajo na koncentracijo radona so sledeči: izmenjava zraka v stavbah, prepustnost gradbene konstrukcije ter zgradba prsti pod stavbo. Če primerjamo konstrukcijske gradbene materiale, ima najnižjo prisotnost radona apneno-peščeni (silikatni) zidak – 15 Bq/m3 (Bequelov/m3), Beton 30 Bq/m3 ter opečni zidak 40 Bq/m3. Zelo pomemben vidik radiacije so tudi visoko frekvenčna elektromagnetna polja s frekvenco med 100 kilohertzi in 300 gigahertzi. Visoko frekvenčna sevanja povzročajo predvsem antene omrežji mobilne telefonije, TV in radijski signali, radarji itn.
Obstaja več študij, ki proučujejo dolgoročni vpliv sevanja na ljudi. Za potrebe raziskave so v Viva Research Parku uporabili zunanjo anteno ter sprejemnike v vsaki hiši. V raziskavi so ugotovili, da objekti zgrajeni z visoko volumensko maso (npr. silikatni zidaki) najbolje dušijo visokofrekvenčna elektromagnetna polja.
V preteklosti so se investitorji in lastniki hiš pri gradnji osredotočali predvsem na energijsko učinkovitost in ekološko osveščenost. Danes pa prihaja v ospredje predvsem ‘udobje bivanja’ in ‘zdravo bivanje’, saj namreč kar 90% svojega časa preživimo v zaprtih prostorih. V raziskavi Instituta Hoffmannn & Forscher je bilo ugotovljeno, da 68% udeležencev raziskave navaja, da zdravo bivanje in posledično gradnja z zdravimi materiali, predstavlja ključni faktor, ki jih vodi pri njihovi izbiri gradbenih materialov.
Kaj pomeni graditi zdravo
Glede na raziskavo, ki se odvija v Viva Research Parku, zdravo graditi pomeni sledeče:
- Najprej izoliraj;
- Nujna je gostota (gradbenih materialov);
- Notranjost naj temelji predvsem na apnenih notranjih ometih.
Na podlagi dosedanjih ugotovitev izhaja, da so silikatni zidaki tisti material za hišo, ki ga je najbolje uporabiti. Silikatni zidaki imajo pozitivne učinke na naše zdravje in dobro počutje. Dokazano zmanjšujejo negativne vplive okolja (hrup, nenadna nihanja zunanjih temperatur, radon, visokofrekvenčna elektromagnetna polja,…) in uravnavajo notranjo vlago. Gradnja s silikatnimi zidaki je enostavna, hitra, protipotresno varna in energijsko učinkovita. Vse informacije so dosegljive na tej povezavi.
Mag. Darjan Gašič, MBA