Pri izbiri toplotne izolacije objekta naletimo na mnogo vprašanj in podatkov, ki jih, v kolikor nismo v »fohu« težko primerjamo in težko izluščimo, kaj je bistveno in kaj ne.

O toplotni izolaciji fasade smo že večkrat pisali in ugotovili, katera je najboljša izolacija, katere so prednosti in slabosti posameznih toplotnih izolacij. Tokrat pa bomo na toplotno-izolacijske materiale pogledali nekoliko drugače. Zanima nas, kako razmišljati o toplotni izolaciji če imamo novogradnjo ali starejšo hišo.

Vrste toplotne izolacije

Poznamo več vrst toplotnih izolacij. Najbolj razširjena toplotna izolacije je klasični beli stiropor oz. EPS. To je stiropor, ki ga poznamo vse, prepoznamo pa ga po klasični beli barvi.

Kot alternativa belemu stiroporu se je prvi pred leti pojavi grafitni stiropor. Prednost grafitnega stiropora je v paroprepustnosti in boljši izolativnosti v primerjavi z belim stiroporjem. Slabost pa je poleg visoke cene ukrivljanje pri izpostavljenosti soncu in odstopanje. Tako je grafitni stiropor svoj čas delal preglavice tako izvajalcem, kot tudi naročnikom. Potrebno je bilo brušenje in dodatno sidranje, vsekakor pa tudi zaščita pred UV sevanjem.

Silber reflex plošče so prišle na trg nekoliko kasneje. Zagotavljajo bistveno višjo paroprepusntost v primerjavi s klasičnim belim stiroporjem in tudi v primerjavi z grafitnim stiroporom. Poleg tega je v Silber reflex ploščah odpravljena občutljivost na UV sevanje in so bistveno bolj toplotno izolativne kot beli stiropor in bolj izolativne kot grafitni stiropor. So nekoliko dražje.

Poleg omenjenih je na voljo še kamena volna, ki je po lastnostih primerljiva z Silber reflex ploščami a ima še dodatne prednosti. To so:

  1. Negorljivost, kar pomeni, da je primerna za večje objekte
  2. Zvočna izolativnost, je odlična za urbana okolja oz. objekte, ki ležijo ob cestah
  3. Paroprepustnost, je skoraj tako paroprepustna, kot zrak

Idealna toplotna izolacija za starejše hiše in objekte

Pri starejših objektih pogosto naletimo na izzive in težave, ki ji pri novogradnji ni. Prva od teh je debelina fasade, po dodatni izolaciji. Starejše hiše so namreč v veliki meri zaključene, kar pomeni, da bi predebela izolacija tako odebelila sloj fasade, da bi nastala težava pri policah in špaletah. Poleg tega bi debela toplotna izolacija zmanjšala svetlost v objektu, saj bi v določeni meri »zaprla« okna.

Druga težava je vlaga v objektu. Mnogi starejši objekti imajo take ali drugačne težave z vlago. V primeru, da bi objekt, ki je sicer dokaj vlažen, zaprli npr. z novimi okni in fasado z belim stiroporjem, bi vlaga ostala znotraj objekta in se ne bi enačila z zunanjo vlago, posledično pa se objekt ne bi sušil. Nabiral bi se kondenz in nastajala bi plesen.

V obeh primerih je tako smiselno izbrati dobro paroprepustno fasado, ki po eni strani omogoča prehajanje vlage, sušenje oz. dihanje objekta. Po drugi strani pa bistveno ne odebeli fasade. Tako ni potrebe po menjanju okenskih in balkonskih polic, svetloba pa se v največji meri ohrani.

Idealna izolacija za novogradnje

Prednost pri izbiri izolacije za novogradnje je v tem, da nismo omejeni glede debeline izolacije. Izberemo lahko precej debelo fasado in objekt zelo dobro izoliramo, pri tem pa ne pride do težav zaradi debeline ali vlage. Tako je beli stiropor odlična rešitev za novogradnje, saj je cenovno dostopen in pri primerni debelini dovolj toplotno izolativen.

Kot je za deloindom.si pojasnil Bojan Žnidaršič, izolacije ni nikoli preveč, namreč,

»Izračuni pokažejo, da pomeni vsak dodaten centimeter toplotne izolacije nad minimalnimi zahtevami pri stroških fasade z vsemi materiali, delom in najemom odra komaj dva odstotka višjo naložbo. Torej ob 20 odstotkov večjem vložku pridobimo 10 cm debelejšo toplotno izolacijo.«

Kaj pa zaključni sloj fasade

Pri zaključnem sloju fasade nas po navadi v prvi vrsti omejuje toplotna izolacija, ki smo jo izbrali. Pomembno je, da v kolikor smo izbrali paroprepustno toplotno izolacijo, enako naredimo tudi pri zaključnem sloju fasade. To pomeni, da moramo izbirati med zaključnimi sloji, ki so prav tako paroprepustni. Paroprepustni zaključni sloji fasad so mineralni zaključni sloji, silikatni zaključni sloji in silikatno silikonski zaključni sloji. Slednji imajo še dodatno prednost v tem, da so vodoodbojni, kljub svoji paroprepustnosti.

Pri novogradnji, v kolikor izberemo beli stiropor za toplotno izolacijo, zaključni sloj ni tako pomemben oz. nismo tako omejeni in ni potrebno niti smiselno, da izberemo paroprepustni zaključni sloj. Ker pa je mnogo novogradenj narejenih brez nadstreška, pa je v takem primeru vsekakor smiselno izbrati karbonski zaključni sloj in sicer iz dveh razlogov. Prvi je zaščita pred točo, drugi pa pred razpokami in madeži. A v tem v kakšnem drugem članku.

Povzetek

Kot smo ugotovili je sicer pomembno, da raumemo razlike med toplotno izolativnimi materiali, a to ni dovolj. Pomembne so tudi okoliščine. To so velikost oken stanje objekta, zmožnost financiranja in še ostali dejavniki. V mnogih primerih tako v praksi vsaka ali najboljša rešitev pogosto ni optimalna, glede na dane okoliščine. Pomembno je, da se jih zavedamo in toplotno izolacijo skupaj z zaključnim slojem fasade izberemo skladno z okoliščinami. Tako bo objekt izoliran optimalno po najbolj dostopni ceni.