Ujma, ki je prizadela Slovenijo, je povzročila rekordno škodo. Kljub nedavnim padavinam pa se že začenja razmišljati o popravilih. Da škodo lahko točno ovrednotimo, potrebujemo strokovno pomoč.
Zavarujte objekt pred dodatnimi poškodbami in nevarnostmi
Prvi korak je odklop elektrike pred črpanjem vode in začetkom čiščenja. Preveriti je treba tudi plinske in vodovodne inštalacije. Pred čiščenjem je priporočljivo fotografirati poškodbe. Če voda vsebuje nevarne snovi, naj črpanje izvedejo strokovnjaki.
Grobo čiščenje in evidentiranje
Sledi grobo čiščenje in odstranitev odpadkov ter pohištva. Fotografirati je treba objekt in opraviti podroben pregled škod s pomočjo cenilcev. Odvisno od obsega poškodb, moramo določiti način sušenja in se odločiti o prenovi objekta.
Odstranjevanje in menjava tlakov in ometov
Zamenjati je treba dotrajane tlake in notranje omete, ki so lahko kontaminirani. Prav tako je potrebno odstraniti propadle plošče ter izolacijske obloge iz steklene, kamene volne ali celuloznih vlaken. Preveriti je treba tudi trdnost nosilne konstrukcije, še posebej pri stavbah, ki so bile velikokrat poplavljene.
Odstranjevanje tlakov in ometov
Dotrajane in neustrezno zasnovane tlake je najbolje odstraniti, enako velja za stare ali onesnažene notranje omete – ti jih je treba odstraniti do višine pol metra nad mejo poškodb. Prav tako je treba odstraniti poškodovane knauf plošče ter toplotno izolacijske obloge.
Preverjanje nosilne konstrukcije
Še posebej pri stavbah, ki so bile že večkrat poplavljene, je smiselno preveriti trdnost materialov v nosilnih stenah in stropnih konstrukcijah. Z manjšimi globinskimi vrtinami preverite, ali so vgrajeni zidati še površinsko trdni in kompaktni, ali se morda zaradi slabe kakovosti in prisotnosti soli luščijo v globino ali razpokajo. Enako velja za zidno malto, ki se ne sme drobiti pod prsti. Po izkušnjah strokovnjakov GI ZRMK so mehansko-tehnične lastnosti gradbenega materiala večine doslej pregledanih stavb ostale skoraj nespremenjene.
nosilnost masivno grajenih zidov se tudi po večkratni poplavi ni nujno bistveno zmanjšala. Preverite, ali so na površini sten vidne nove ali povečane stare konstrukcijske razpoke, ki se lahko pojavijo med poplavami bodisi zaradi udarcev večjih delcev nanosa bodisi zaradi izpiranja plitkih temeljev.
Na 20 kvadratnih metrov je preveč vode najmanj 2000 litrov (vir: deloindom.si)
Če so bili prostori poplavljeni več kot pet ali deset ur, so tako tlaki kot stene v tem času nasičeno navlažene. Opozarjajo, da se lahko zidovi zaradi kapilarne vlage navlažijo celo do višine pol metra do enega metra nad najvišjo gladino poplavne vode. Količina vode, ki jo vpije konstrukcija, je odvisna od vpojnosti materialov, iz katerih je objekt zgrajen.
Sušenje poplavljenih objektov
Kako sušiti poplavljene objekte
Najpomembnejši korak za obnovitev poplavljenega objekta je sušenje, ki ga je treba začeti nemudoma po poplavi.
- Vzpostavite ustrezno prezračevanje
Pri sušenju poplavljenih območij je ključnega pomena, da zagotovite ustrezno prezračevanje. Najbolje je, da odprete vrata in okna ter pustite, da zrak prosto teče skozi prostore. Če to ni mogoče, morate uporabiti odsesovalne naprave in klimatske naprave za sušenje zraka, ki odvajajo vlago iz prostorov. Priporočljivo je, da kupite ali najamete naprave za razvlaževanje, ki pomagajo izvleči vlago iz zraka.
- Odstranite poplavno vodo
Preden pričnete s sušenjem, je izredno pomembno, da odstranite ves preostali vodni material, ki se nahaja v poplavljenih prostorih. Očistite blatne in umazane tla ter odstranite blazine in preproge iz prostorov. Če želite čim prej začeti s sušenjem, odtoke očistite, da se s tako ogromno vlago ne zamašijo.
- Določite površino, ki jo je prizadela vlaga
Preden lahko začnete s sušenjem, morate določiti, koliko lokacij je potrebno posušiti. Na tem mestu je treba upoštevati, da vlago lahko povzročijo različni dejavniki glede na konstrukcijo, kot so pregrade iz stekla ali zrak. Če imate poplavljeno hišo, pazi da odpreš vse omarice, da tla ne bodo nehote ostala mokra in da se tako oblikujejo posledice v poškodbi hiše.
- Odstranite kakršne koli omočene stene ali omete
Včasih je izredno težko in celo nemogoče sušiti stene, ki so poškodovane zaradi vlage. Če je to primer v vaši hiši, je treba zamenjati te stene in obloge. Delo na takšni steni je treba opraviti zaradi različnih vzrokov, na primer zato, da se prepreči plesen in izboljša toplotna izolacija vašega doma. Medtem ko se oziramo na tla, je treba preveriti, ali so poškodovana ali pa jih je treba menjati. V nekaterih primerih je potrebno obnoviti talno oblogo ali celo betonsko ploščo.
- Izogibajte se neprimernim sušilcem
Uporaba neprimernih sušilcev lahko povzroči več škode kot koristi. Obstajajo sušilni stroji iz kovine in s tehniko razvlaževanja, ki se pogosto uporabljajo v industrijski proizvodnji. Namenjeni niso posušitvi hiše, zato jih v svojih domovih ne uporabljajte. Praktična izbira so profesionalni stroji za sušenje, ki so zagotovo namenjeni takšni uporabi.
Vrste sušenja poplavljenih objektov
Naravno sušenje
Naravno sušenje, ki vključuje notranje ogrevanje in pogosto prezračevanje s prepihom, je dokaj počasen proces. Masivni zidovi velikosti 30-40 centimetrov se bodo do sprejemljive ravni suhosti sušili vsaj štiri do šest mesecev. Vendar pa jesensko in zimsko sušenje naravnega okolja, kjer je zunanji zrak bolj suh, poteka veliko hitreje kot poleti.
Prisilno sušenje
S prisilnim sušenjem lahko zidove in tlake hitreje izsušimo z uporabo kondenzacijskih razvlaževalnikov zraka, nameščenih v prostoru. Ob ustrezni ogrevanju objekta lahko vsak takšen razvlaževalnik absorbira od 50 do 70 litrov vode na dan.
Vodo iz talne toplotne izolacije, kjer polietilenska folija preprečuje učinkovito sušenje, je najbolje odvajati strojno – s pihanjem in nato razvlaževanjem zraka skozi vrtine s premerom 60 milimetrov (te bi se morale nahajati na približno meter do meter in pol razdalje od talne izolacije). Prisilno sušenje omogoča, da se nosilne stene do sprejemljive ravni vlažnosti izsušijo v 10 do 14 dneh, kar je ključno pred začetkom sanacijskih del. Stroški sušenja zgradbe velikosti 100 kvadratnih metrov običajno znašajo od 1500 do 2000 evrov (brez davka, z upoštevanjem stroškov porabe električne energije, ki za stanovanjsko hišo znašajo med 150 in 200 evrov).
Sušenje kletnih prostorov se naravno odvija veliko počasneje, zato se priporoča umetno razvlaževanje. Hitreje se sušijo kleti z vgrajeno kurilnico ali toplotno postajo. Če imajo kletni prostori posodo za kurilno olje, je priporočljivo, da jo strokovnjak pregleda in po potrebi dodatno pritrdi na tla ali zid, ob sodelovanju statika. Še bolje bi bilo, da se cisterno premesti poleg objekta.
Sanacija poplavljenih objektov
Sanacijo hiše, ki stoji v poplavnem območju, načrtujemo tako, da bo ob morebitnih poplavah povzročena čim manjša škoda na stavbi in opremi, ki jo bo mogoče hitro odpraviti. Hkrati preučujemo možnost drugih preventivnih ukrepov, kot so nasipi in betonski ograjni zidovi, ki jih je mogoče zapreti z vrečami peska, da se prepreči dostop poplavni vodi do objekta. Uporabljajo se materiale z nizko vpojnostjo za omete in tlake. Priporočljivo je, da v pritličju ne bodo prostori, ki so namenjeni bivanju, ter izvajanje manj zahtevnih keramičnih tlakov.
Sanacija tlakov
V objektih, kjer so konstrukcije tlakov skladne s sodobnimi predpisi, je smiselno prisilno osušiti tlake. Če se v prihodnosti ne pričakuje pogostih poplav, je mogoče uporabiti lesene talne obloge, vendar je treba v tem primeru estrihe dodatno izsušiti, da vsebnost vlage ne presega tri do štiri odstotke. Priporočljivo je tudi polaganje keramičnih talnih oblog v objektih, ki so izpostavljeni poplavi.
V starejših stavbah z enostavnejšo zasnovo tlakov ter v stavbah, kjer je nameščena kamena volna kot toplotna izolacija, je potrebno odstraniti tlake do hidroizolacije tal. Hidroizolacijo je potrebno po potrebi obnoviti ali dopolniti z vgradnjo dodatnega bitumenskega varilnega traku, ki ga je potrebno zaščititi na obodu zidovja. Priporočljivo je, da ne odstranjujete obstoječih bitumenskih trakov, tudi če so dotrajani. Nato je potrebno vgraditi debelo plast toplotne izolacije iz ekstrudiranega polistirena (10 do 12 cm), na katero položimo polietilensko folijo in izvedemo armiran estrih iz hitro sušečega se betona.
V nekaterih poplavljenih hišah naletimo na tlake, ki so bili sicer manj kakovostni, vendar enostavni za sušenje in ponovno vgradnjo. V tem primeru je bil tlak sestavljen iz hidroizolacije in izolacijskih plošč iz ekstrudiranega polistirena, na katere so bile položene dve plasti plošč OSB, ki so skupaj s slojem penjenega polietilena služile kot osnova za končno talno oblogo. Po demontaži in relativno kratki dobi sušenja je lastnik brez večjih stroškov znova vgradil takšen tlak.
Sanacija zidov
Če se na zidovih pojavijo izrazite globinske poškodbe ali degradirana območja, je priporočljivo posvetovanje s strokovnjakom. Običajno bo potrebno povsem obnoviti takšna območja in injicirati razpoke. Prav tako se bodo verjetno zahtevali ponavljajoči se utrditveni posegi, na primer podbetoniranje temeljev, kar bo veljalo tudi za vidne konstrukcijske razpoke ali po lokalnem videzu prizadete lesene nosilne elemente montažnih hiš.
Sanacija ometanih sten
Če so stenski ometi močno kontaminirani s hidrofobnimi vodotopnimi solmi zaradi kapilarne vlage ali prejšnjih poplav, Jože Kos predlaga odstranitev ometa vsaj pol metra nad vidno mejo poškodb. Nakopičene soli namreč povzročajo trajno propadanje ometov in odebelitve. Tudi notranje omete je treba odstraniti, če so močno onesnaženi s fekalijami ali kurilnim oljem. Novo ometavanje se izvede s hidrofobnimi ometi (pripravljenimi v industriji), saj so manj vodoprepustni in manj občutljivi na omenjene soli.
Sanacija poplavljenih montažnih objektov
Če se je stena montažne hiše dolgo časa namakala, je verjetno, da je mavčno-kartonska plošča tako poškodovana, da je treba zamenjati vse dele, ki so bili namočeni. Enako velja za toplotno izolacijo, še posebej za kameno volno ali celulozno izolacijo. Mavčno-kartonsko ploščo najprej prerežite približno deset centimetrov nad nivojem vlage. Nato stabilizirajte zgornje plasti toplotne izolacije s fizično pregrado (najbolje z 20 ali 30 milimetrsko debelo ploščo iz ekstrudiranega polistirena). Po tem zamenjajte namočeno izolacijo z novo.
Pred tem pustite, da se nosilna konstrukcija “odprte” stene posuši skupaj s tlemi, preden jo zaprete, pa morate osušene lesene nosilce zaščititi z dvema nanosoma proti lesnim glivam. Na koncu dobro zalimate parno pregrado in pritrdite novo mavčno-kartonsko oblogo. Zunanja obloga teh sten navadno ni močno prizadeta niti ob daljši obremenitvi, dovolj je, da jo speremo z vodo in barvamo s primerno vodoodporno fasadno barvo, svetuje Jože Kos.