Pri načrtovanju fasade je izbira ustreznega sistema ključnega pomena za trajnost, energijsko učinkovitost in estetsko vrednost objekta. Sodobni fasadni sistemi se razlikujejo tako po načinu vgradnje kot tudi po uporabljenih materialih in konstrukcijskih zahtevah. Vsaka vrsta ima svoje prednosti in omejitve, zato je pomembno poznati njihove značilnosti, preden se odločimo za končno rešitev.
V splošnem ločimo tri glavne tipe fasadnih sistemov:
- kontaktni fasadni sistemi (ETICS),
- prezračevane fasade,
- dekorativne ali obložene fasade s poudarki.
Kontaktni fasadni sistemi (ETICS)
To so trenutno najbolj razširjeni sistemi v slovenskih stanovanjskih objektih. Temeljijo na principu neposrednega stika med izolacijo in nosilno steno objekta, kar omogoča enostavno in cenovno dostopno izvedbo.
Gre za sistem, kjer se izolacija prilepi in dodatno mehansko pritrdi neposredno na zunanjo steno. Nato sledi nanos armirne mrežice z lepilom ter na koncu še zaključni sloj v obliki ometa.
Prednosti kontaktnega sistema vključujejo:
- zelo dobra toplotna izolativnost glede na vložena sredstva,
- široka uporabnost – tako za novogradnje kot za energetske sanacije starejših objektov,
- velika prilagodljivost pri oblikovanju videza fasade,
- enostavnejša in hitrejša izvedba v primerjavi s prezračevanimi sistemi, kar pomeni nižje stroške.
Pri kontaktnih fasadah lahko izbiramo med več vrstami toplotne izolacije, pri čemer se vsaka izmed njih razlikuje po lastnostih in primernosti za določene tipe objektov:
- Stiropor (EPS): najbolj razširjena izbira zaradi ugodne cene in dobre izolativnosti, vendar slabše diha.
- Kamena volna: ognjevarna, paroprepustna in odlična za zvočno izolacijo – idealna za večstanovanjske stavbe ali objekte v bližini cest.
- Grafitni EPS: izboljšana različica stiropora z boljšimi toplotnimi lastnostmi, a nekoliko bolj občutljiv pri vgradnji.
- Lesna volna: naraven material z dobro paroprepustnostjo, priljubljen v ekološki gradnji.
Prezračevane fasadni sistemi
Prezračevana fasada je sestavljena iz več slojev, pri čemer je med toplotno izolacijo in zunanjo oblogo nameščen zračni kanal. Ta omogoča neprekinjeno izmenjavo zraka, kar preprečuje kondenzacijo in izboljšuje trajnost fasadnega ovoja.
Prezračevane fasade se najpogosteje uporabljajo pri večjih objektih, sodobni arhitekturi ter v podnebjih z večjo količino vlage ali padavin. Zaradi bolj kompleksne sestave in večje količine materialov je njihova izvedba nekoliko dražja, vendar z vidika dolgotrajnosti in odpornosti na vremenske vplive pogosto upravičena.
Prednosti prezračevanih fasad so:
- odlična zaščita pred vremenskimi vplivi, kot so nalivi, sneg in kondenzacija,
- omogočajo odlično uravnavanje vlage v konstrukciji,
- široka možnost estetskih oblog, saj lahko uporabimo skoraj vse vrste plošč in panelov,
- sistem omogoča daljšo življenjsko dobo in lažje vzdrževanje.
Tipična sestava prezračevane fasade vključuje:
- nosilno steno,
- toplotno izolacijo, običajno iz kamene volne,
- nosilno podkonstrukcijo, ki nosi oblogo (leseno ali aluminijasto),
- zračni kanal,
- zaključno oblogo, kot so vlaknocementne plošče, leseni paneli, kovina ali keramika.
Fasade z dekorativnimi oblogami in arhitekturnimi poudarki
Poleg osnovnih fasadnih rešitev se pri sodobni gradnji pogosto pojavljajo tudi kombinirani sistemi, kjer kontaktni ali prezračevani sistem dopolnjujejo dekorativni poudarki in estetske obloge. Ti dodatki dajejo stavbam poseben karakter in sledijo arhitekturnim trendom.
Investitorji in arhitekti se vse pogosteje odločajo za rešitve, ki omogočajo kombiniranje različnih materialov in tekstur, s čimer se doseže bolj dinamičen in sodoben videz fasade.
Najpogostejši dekorativni materiali vključujejo:
- lesene obloge, kot so macesen, smreka ali termično obdelan les,
- vlaknocementne plošče v različnih barvah in teksturah (npr. Equitone, Cembrit),
- keramične ploščice za zunanje stene, ki so odporne na vremenske vplive,
- različne kovinske obloge, ki se uporabljajo predvsem pri modernih objektih.
Ti elementi niso zgolj estetski – pogosto zagotavljajo dodatno zaščito pred vremenskimi vplivi ali celo izboljšujejo požarno varnost. Pri njihovi uporabi pa je ključno, da so pravilno integrirani v osnovni fasadni sistem.
Kako izbrati pravi fasadni sistem?
Odločitev za tip fasade ne sme biti prepuščena naključju. Upoštevati je treba kombinacijo dejavnikov, kot so:
- Podnebne razmere in mikroklima (veter, dež, sončna lega),
- Vrsta objekta (stanovanjska hiša, blok, poslovna stavba),
- Arhitekturni slog in želje lastnika,
- Energetski cilji – pasivna, nizkoenergijska ali klasična gradnja,
- Razpoložljiv proračun,
- Trajnostni vidiki, če želimo izbirati ekološke materiale.
Za večino enodružinskih hiš in energetskih sanacij se še vedno kot najbolj optimalna rešitev izkaže kontaktni fasadni sistem, medtem ko so prezračevane fasade bolj primerne za visoke stavbe, bolj obremenjena okolja ali kadar želimo izjemno trpežen in estetsko dovršen zaključek. Prav tako postajajo vedno bolj priljubljene na modernih objektih.