V kolikor iščete volno za izolacijo se srečujete s tem, katera volna je bolj primerna za vaše zahteve, steklena ali kamena volna? Preberite si kakšne oz. katere so razlike med kameno in stekleno volno in katero izbrati.
Tako kamena kot steklena volna spadata v kategorijo mineralnih voln. Razlika med njima je v surovinski sestavi, načinu proizvodnje in končnih tehničnih lastnostih.
Kamena volna in njene prednosti
Kamena volna se izdeluje iz kamenin bazalt in diabaz z dodajanjem koksa. Kameno volno izdelujejo v različnih oblikah, dimenzijah in gostotah. S tem posamezni izdelki dobijo zelo specifične lastnosti, ki jih zahtevajo različne možnosti njene uporabe.
Kamena volna ne trohni in ne propada, ne gnije, je dimenzijsko obstojna, ne gori in je kemično nevtralna. Kameno volno se lahko vgrajuje samostojno ali pa v kombinaciji z različnimi gradbenimi materiali, ki toplotno in zvočno izolativnost konstrukcijskih sklopov le še povečajo.
Kamena volna je primerna za izolacijo vseh delov stavbe in sicer za izolacijo ravnih in poševnih streh, votlih predelnih sten, podov in zunanjih sten kot del fasadnega sistema. V zadnjem času proizvajalci kamene volne razvijajo plošče z izboljšano izolativnostjo (lambdo). Trenutno je za pridobitev Eko sklad subvencije potrebna kamena volna debeline najmanj 14 cm.
Steklena volna in njene prednosti
Steklena volna se uporablja za manj zahtevna izolacijska dela, kot je izoliranje strehe med špirovci, lahko uporabimo volno z manjšo gostoto, medtem ko so za izolacijo fasade primerne plošče, ki imajo večjo trdnost. Prav za izolacijo fasad izdelujejo kameno volno v obliki lamel ali plošč.
Toplotna prevodnost steklene volne znaša med 0,03 in 0,045 W/mK, zaradi česar spada med najbolj učinkovite toplotne izolatorje. Steklena volna ne trohni in ne propada, ne gnije, je obstojna pri visokih temperaturah in je kemično nevtralna.
Glavna surovina steklene volne je kremenčev pesek. Stekleno volno izdelujejo v obliki rol ali plošč. Mehkejši izdelki v obliki rol so primernejši za toplotno in zvočno izolacijo poševnih streh, najpogosteje pa jo vgrajujejo v votle suhomontažne predelne stene, primerna pa je tudi za izolacijo stropov. V obliki plošč pa se pogosto uporablja za izolacijo plavajočih podov, kjer ni neposredno izpostavljena mehanskim obremenitvam, in za izolacijo prezračevanih in obzidanih fasad.
Kamena ali steklena volna
Vlakna iz steklene volne so v primerjavi z vlakni kamene volne bolj elastična in pribl. 10-krat daljša. Povratna elastičnost vlaken omogoča do 5-kratno komprimiranje. Prednost, ki jo izpostavljajo pred kameno volno, je, da je ni treba natančno odmerjati in rezati, ker zaradi enostavne vgradnje ne ostajajo prazna oziroma nezapolnjena mesta, ki bi lahko predstavljala toplotne mostove.
Na slovenskem tržišču se kamena največkrat uporablja za izolacijo fasad in tlakov, medtem ko se steklena volna največkrat uporablja za izolacijo ostrešij in predelnih sten.
Kamena volna ne trohni in ne propada, ne gnije, je dimenzijsko obstojna, ne gori in je kemično nevtralna. Kameno volno se lahko vgrajuje samostojno ali pa v kombinaciji z različnimi gradbenimi materiali, ki toplotno in zvočno izolativnost konstrukcijskih sklopov le še povečajo.
Toplotna prevodnost steklene volne znaša med 0,03 in 0,045 W/mK, zaradi česar spada med najbolj učinkovite toplotne izolatorje. Steklena volna ne trohni in ne propada, ne gnije, je obstojna pri visokih temperaturah in je kemično nevtralna.
Vlakna iz steklene volne so v primerjavi z vlakni kamene volne bolj elastična in pribl. 10-krat daljša. Povratna elastičnost vlaken omogoča do 5-kratno komprimiranje. Prednost, ki jo izpostavljajo pred kameno volno, je, da je ni treba natančno odmerjati in rezati, ker zaradi enostavne vgradnje ne ostajajo prazna oziroma nezapolnjena mesta, ki bi lahko predstavljala toplotne mostove.
Pri nas se kamena največkrat uporablja za izolacijo fasad in tlakov, medtem ko se steklena volna največkrat uporablja za izolacijo ostrešij in predelnih sten.
Trackbacks/Pingbacks