Z razvojem družbe in tehnologije ter z dvigom življenjskega standarda se ljudje vedno bolj ukvarjamo tudi z zdravjem. To pa se ne ustavi pri zdravi prehrani in zdravemu načinu življenja. Vedno bolj se namreč zavedamo, da je pomembno tudi zdravo življenjsko okolje. Zdravo življenjsko okolje pa je širok pojem. Vključuje zdravje družbe in ljudi okoli nas, zdravo delovno okolje, zdravo in neonesnaženo okolico in nenazadnje zdravo bivalno okolje.

Kar 90% časa preživimo v zaprtih prostorih

Ljudje v svojih domovih preživimo vsaj tretjino svojega življenja, večina polovico, nekateri več, vsi pa v povprečju kar 90% svojega časa preživimo v zaprtih prostorih. Tako lahko rečemo, da je bivalno okolje eden od pomembnejših dejavnikov, ko govorimo o zdravju in vplivih nanj. Poraja pa se vprašanje, tako na ravni posameznika, kot na ravni družbe in proizvajalcev gradbenih materialov, kaj je zdravo in kaj ni zdravo.

Že če na zdravo bivalno okolje pogledamo zgolj iz vidika gradnje, ta pojem še vedno ostane zelo širok. Poglejmo si, kateri so glavni dejavniki, ki vplivajo na kakovost oz. zdravje bivalnega okolja.

Sindrom bolnih stavb

Kljub navedenemu pa obstaja mnogo stavb, ki so zdravju škodljive. Tako se je v 70-ih letih pojavil izraz »sindrom bolnih stavb«, o katerih govorimo, ko se pri uporabnikih stavb pojavijo negativni vplivi na zdravje in bivalno udobje. To pa je lahko posledica različnih dejavnikov. Ti so:

  • Slabo prezračevanje: Pogosto so prostori v katerih biva več ljudi slabo prezračeni. Novo problematiko na tem področju odpirajo varčne stavbe z bodisi slabo načrtovanimi, bodisi slabo vzdrževanimi sistemi prezračevanja.
  • Kemična onesnaženost: Določeni gradbeni materiali vsebujejo hlapne organske spojine (HOS). Te najpogosteje najdemo v gradbenih materialih (barve, lepila ipd.), v pohištvu in v čistilnih sredstvih.
  • Biološka onesnaženost: Neprimerno prezračevanje in temperatura ter materiali vodijo v nastanek plesni in razvoj bakterij in virusov.
  • Neprimerna temperatura in vlažnost: Vlaga, mraz in prepih lahko zelo negativno vplivajo na zdravje in počutje tako kratkoročno, kot tudi dolgoročno.
  • Hrup: Slaba zvočna izolativnost objekta pomeni več neudobja, manj miru in tišine, kar ima dolgoročno slab vpliv na psihično stanje človeka.
  • Osvetljenost: Pomanjkanje dnevne svetlobe slabo vpliva na počutje in povzroča motnje spanja in izčrpanost.

Kako do višje kakovosti bivanja

Na kakovost bivanja pa vplivajo številni dejavniki. To ne pomeni le odsotnosti škodljivih dejavnikov, temveč optimalno stanje vseh materialov in karakteristik stavbe. Kakovost bivanja je torej vprašanje tako arhitektov, kot tudi razvijalcev gradbenih materialov in gradbincev. Še posebej pa je ustvarjanje zdravega bivalnega prostora naloga vseh graditeljev objektov tako za bivanje kot za delo. O tem, kako ustvariti zdravju prijazno bivalno okolje pa je potrebno razmišljati že v fazi načrtovanja objekta.

Kaj je pomembno za bivalno udobje

Na slabo kakovost bivanja najpogosteje vplivajo naslednji dejavniki:

  • Neprimerna in/ali nestalna temperatura
  • Slab zrak v prostoru
  • Slaba osvetlitev (premalo dnevne svetlobe podnevi ali slaba osvetlitev ponoči)
  • Prašni delci
  • Škodljive snovi v zraku (HOS ipd.)
  • Hrup

Nasprotno pa na kakovost bivanja pozitivno vplivajo drugi dejavniki, kot so npr.:

  • Dobra zvočna izolacija
  • Primerna in stabilna temperatura
  • Optimalna vlažnost (40 – 60%)
  • Dobra kakovost zraka
  • Dobra osvetlitev

Postavitev in umestitev

Da bi dosegli kakovosten bivalni ali delovni prostor, pa moramo začeti že pri njegovi lokaciji in legi. To bo odločilno vplivalo na to, kakšen bo (zunanji) zrak, koliko bo hrupa in na to, koliko dnevne svetlobe bo v prostorih ter koliko moteče nočne osvetlitve bo v njem. Pomembno je, da si predstavljamo, kdaj bomo v objektu in kje bodo v tistem trenutku sonce, vozila, …

Izbira zidakov

Ena izmed zelo dovršenih študij na področju zdravega bivanja Viva Research Park na prvo mesto postavlja izolacijo objekta. Mi pa si bomo dovolili začeti pri zidakih. Zakaj? Zidaki namreč odločilno vplivajo na več lastnosti objekta. To je na:

  • Protipotresna varnost
  • Hrup
  • Vlažnost in kakovost zraka
  • Akumulativnost
  • Sevanje

V grobem lahko povzamemo, da materiali z višjo maso oz. gostoto bolje vplivajo na vse od omenjenih dejavnikov. Beton ali silikatna opeka sta tako najbolj protipotresno varna, najbolje izolirata hrup, silikatni zidaki npr. najbolje uravnavajo vlažnost v prostorih (glej apno), najbolje ohranjata temperaturo stavbe in preprečujeta sevanje (radon).

Silikatni zidaki imajo številne pozitivne učinke na naše zdravje in dobro počutje. Dokazano zmanjšujejo negativne vplive okolja (hrup, nenadna nihanja zunanjih temperatur, radon, visokofrekvenčna elektromagnetna polja,…) in uravnavajo notranjo vlago. Gradnja s silikatnimi zidaki je enostavna, hitra, protipotresno varna in energijsko učinkovita (vir).

rtvslo.si

Študija tako povzema oz. izpostavlja naslednje materiale kot optimalne:

  • opeka in omet za optimalno bivalno klimo,
  • beton in omet za dobro zvočno izolacijo in zaščito pred elektrosmogom,
  • masiven les za dobro sobno akustiko in uravnavanje klime v prostoru.

Preberite si več o zidakih v objavi Vrste zidakov in več o silikatnih zidakih.

Kakovostna izolacija

Izolacija igra izjemno vlogo, ko govorimo o kakovosti bivanja. Namen izolacije je, da ublaži notranje prostore pred zunanjimi dejavniki. Danes pa ob misli na izolacijo stavbe prepogosto v ospredje postavljamo le varčnost in stroške ogrevanja. Izolacija ima namreč tudi druge funkcije, ki jih vsekakor ni smiselno zanemariti. To so:  

  • Blaži visoke in nizke temperature
  • Uravnava vlago
  • Reducira hrup

Poleg tega pa kakovostna izolacija močno vpliva na paroprepustnost objekta, a morajo biti potem tudi ostali materiali izbrani skladno s tem in torej zagotavljati paroprepustnost.

Zdravi notranji ometi

Notranji ometi so pogosto spregledani, ko je govora o karakteristikah in vplivu na zdravje, a so nam najbližje. Ti namreč lahko že pri majhni debelini občutno izboljšajo klimo v prostoru, zaradi sposobnosti uravnavanja vlage (apno) in zmanjšujejo možnosti za nastanek zdravju nevarnih mikroorganizmov. Ljudje se počutimo najbolje pri relativni zlačni vlažnosti 40% – 60%, ki jo apneni ometi pomagajo uravnavati.

Prezračevanje

Ena od opcij, ki pa sicer ni vezana na študijo Viva Research Park pa je tudi vgradnja prezračevalnega sistema. Vgradnja prezračevalnega sistema je eden od ključnih dejavnikov za zagotavljanje zdravega bivalnega okolja iz več razlogov:

  1. Izboljšanje kakovosti zraka: Sodobna gradnja stavb je osredotočena na energetsko učinkovitost, kar pomeni, da so stavbe bolj zatesnjene, da ohranjajo toploto in zmanjšujejo porabo energije. To lahko pripelje do slabše kakovosti zraka, saj zunanji zrak težje vstopa, notranji pa ne more izhajati. Prezračevalni sistem zagotavlja stalni dotok svežega zraka in odvajanje slabega zraka, s čimer se izboljša kakovost zraka v bivalnih prostorih.
  2. Odstranjevanje vlage in preprečevanje plesni: Vlaga se v bivalnih prostorih kopiči zaradi vsakodnevnih aktivnosti, kot so kuhanje, prhanje in sušenje oblačil. Prekomerna vlaga lahko vodi v nastanek plesni in glivic, ki so škodljive za zdravje. Prezračevalni sistem pomaga odstraniti odvečno vlago, s čimer preprečuje nastanek plesni in vzdržuje zdravo bivalno okolje.
  3. Zmanjšanje koncentracije škodljivih snovi: V notranjih prostorih se lahko nabirajo škodljive snovi, kot so plini (npr. radon, ogljikov monoksid), kemikalije iz gradbenih in dekorativnih materialov ter alergeni. Prezračevalni sistem z rednim dovajanjem svežega zraka zmanjšuje koncentracijo teh snovi, kar prispeva k boljšemu zdravju in počutju stanovalcev.
  4. Izboljšanje splošnega počutja in zmanjšanje tveganja za bolezni dihal: Svež zrak je bistven za dobro počutje in zdravje. Ustrezno prezračevanje pomaga zmanjšati tveganje za bolezni dihal, alergije in astmo, ki jih lahko povzroča vdihavanje onesnaženega zraka.
  5. Energetska učinkovitost: Sodobni prezračevalni sistemi, kot so sistemi z rekuperacijo toplote, ne samo da izboljšujejo kakovost zraka, ampak tudi zmanjšujejo potrebo po dodatnem ogrevanju ali hlajenju. S tem pripomorejo k zmanjšanju porabe energije in stroškov.

Zaradi teh razlogov je vgradnja učinkovitega prezračevalnega sistema ključna za vzdrževanje zdravega in udobnega doma.