Pri izdelavi fasade in dodatne izolacije se naročniku pojavi kar nekaj vprašanj. Od tega, katerega izvajalca izbrati do izbire materiala za fasado in financiranja ter pridobitve Eko sklad subvencije. V tej objavi si bomo pogledali, kateri material za fasade je optimalen, kakšna je cena materiala za izdelavo fasade in kako do subvencije oz. financiranja za izdelavo fasade.
Kateri material za fasado vse potrebujem
Pri izdelavi fasade glavnino predstavlja izolacija, fasadna lepila in omet tako v količinskem, kot tudi cenovnem smislu. Drugi večji cene izdelave fasade predstavlja delo. Poleg omenjenega materiala se za izdelavo fasade uporabljajo še drugi materiali, kot so mrežice, špalete, vijaki in sidra,…
Izvajalci pri izdelavi fasade uporabljajo še en kup orodja, predvsem pa je nezanemarljiv fasadni oder. Tega sicer lahko najame, kogar zanima izdelava fasade v lastni režiji.
Kakšna je cena materiala za fasade
Cena fasade se giblje nekje med 32 in 50 €na kvadratni meter. Za navadno enostanovanjsko hišo to pomeni, da cena fasade znaša od 15 000 do 20 000 €. Glavni del cene izdelave fasade predstavlja fasadni material, katerega cena predstavlja približno 70% omenjenega zneska. Ostalih 30% cene izdelave fasade predstavlja delo. Za material za fasado bomo torej v povprečju odšteli od 8000 € dalje. Zelo pa je cena odvisna od tega, kateri material bomo uporabili.
Kateri material za fasado izbrati
Pri izbiri materiala za fasado lahko izbirate med mnogimi sistemi. Najbolje je začeti z izborom prave izolacije. Izolacija fasade pa je močno pogojena s stanjem in vrsto objekta.
Stiropor ali Silber reflex
Za obnove fasad se mnogi odločajo za Silber Reflex plošče, saj pri nižji debelini nudijo enako izolativnost, kot beli stiropor z večjo debelino. Tako bistveno ne spremenimo izgleda in funkcionalnosti objekta. Prav tako pa omogočajo paro-propustnost, kar pomeni, da hiša diha in se suši. Za novogradnje mnogi izberejo fasadni beli stiropor.
Stirodur ima višjo tlačno trdnost, zato se uporablja za izolacijo temeljev objekta.
Kamena volna
Zanimivo opcijo za izolacijo fasade predstavlja kamena volna. Ta ima nekaj res odličnih lastnosti, ki so paro-propustnost, zvočna izolacija, negorljivost in prepustnost za paro. Preberite si naš članek, 7 prednosti kamene volne.
Stiropor, Silber Reflex ali kamena volna?
Za izolacijo fasdade je kamena volna boljša v več pogledih. Je ognjevarna, je (bolj) paro-propustna in naravna oz. zdrava.
kamena volna je vodo-odbojna, a prepustna za paro, kar pomeni, da vlaga sčasoma ne vpliva na dolgoročno »R-vrednost«. To je posledica lastnega sušilnega potenciala kamene volne, ki je tudi odporna proti gnitju in plesni – kar prispeva k bolj zdravemu notranjemu okolju.
Edina pomembna slabost kamene volne je izvedba oz cena izvedbe fasade s kameno volno. Ta je bolj zahtevna in dražja.
Zaključni sloj fasade pogojujejo do neke mere spodnji materiali, sicer pa je izbira prosta.
Kako do Eko sklad subvencije za fasado
Namen Eko sklad subvencije fasade je povišanje energetske učinkovitosti hiš. Glavni predmet tega so predvsem starejše hiše, ki so bile grajene pred desetletji in so slabše izolirane posledično pa zahtevajo več energije za ogrevanje.
Eko sklad subvencija tako nudi subvencijo za fasado hiš, ki so bile zgrajene pred letom 2003.
Pogoj za pridobitev Eko sklad subvencije je, da se starejša hiša izolira s stiroporom debeline 17 cm ali Silber reflex ploščo debeline 13,5 cm.
V tem primeru vam Eko sklad prizna 20% priznanih stroškov naložbe, a ne več kot 12 €/m2. V občinah, ki imajo sprejet odlok o načrtu za kakovost zraka je mogoče pridobiti tudi subvencijo za 50% priznanih stroškov naložbe.
Dodatna posebnost so socialno šibki, katerim se prizna do 100% nepovratne finančne spodbude. Pogoj je, da je vlagatelj v zadnjih 9 mesecih prejemal socialno pomoč ali varstveni dodatek in je hkrati lastnik ali solastnik vsaj ½ objekta.
Na voljo je tudi Eko sklad kredit za samostojne naložbe.